Čaroben krog, ki nima začetka ali konca, kot materinstvo, ki ti podari nepričakovan dar in hkrati sladko skrb za vse življenje.
Potem pa se le ustavim in brzdam misli. Poskušam se močno nasmejati, zato, ker vse še pride. Kot sunek vetra, ki počisti moje nebo.
Ne vem, kako je z vami, a osebno želim biti zelo pozorna na notranje glasove, če pa slišim kaj, kar mi ni všeč, takoj stegnem antene in poskušam najti razlog tesnobe ter seveda rešitev.
Tako sem te dni na robu med realnostjo in snom. Visim nekje v zraku, tik ob čarobni luni in visoko nad krošnjami dreves, kot nezemeljsko bitje. In si vzamem več časa zase. Ker svet resnično lahko počaka.
Saj veste, kako je s tem: zdi se mi, da smo v obdobju, ko je ta ženska energija še kako pomembna, če pa deluješ in ustvarjaš v sklopu ekipe žensk, ki so povrh vsega še na pol čarovnice, toliko bolje.
Štirideseta. In tukaj sem jaz.
Nikoli ni prepozno postati to, kar želiš.
Da bi ulovile čim več lepih trenutkov, ni potrebno prav veliko.
Delajte več tistega, kar vas naredi srečne, in večerjajte same, s svečami in najboljšo hrano, ker si to tudi zaslužite.
Za vse tiste poletne noči, ki me še čakajo, in za princa na belem konju. Ker je julij čas, ko smo lahko popolnoma romantične, rahlo drzne in neskončno sanjave.