No, malo poglejte, imam občutek, da vam bo všeč in če je temu tako, potem sem že opazila nasmeške na vaših obrazih.
Kar čutite, je sveto. Ko se poglabljate vase in najdete najbolj akutno bolečino, vedite, da je čarobna.
Toliko lepega nas še čaka. Toliko jeseni, pomladi, zim in poletij. Toliko vsega. Škoda, da imamo le eno življenje.
Včasih je kar dobro pustiti vse in se malo resetirati.
Ker je september po svoje nov začetek, naj bo to tudi nov način življenja.
Čeprav menim, da resnično premalo poslušamo svoje notranje strahove in smo premalo pozorne na osebne antene, je občutek nelagodnosti nekaj, kar zna v življenju tudi nagajati.
Začelo se je, kot bi bila igra, in postalo je življenjsko vodilo.
Dolgo sem si želela priti sem in to poletje mi je le uspelo. Našla sem veliko stvari, ki jih prej nisem poznala, predvsem pa sem našla sebe.
No, morda letos še niste šle tako daleč, a v bodočnosti, kdo ve, pustite se presenetiti!
Samo spustite, ker je vse le energija, vse le čaroben prah, ki ga lahko ujamemo. Ali zamudimo.