Drage moje, zaupate svojemu potovanju? Včasih je kar težko, ker ga ne razumemo najbolje in se sprašujemo, zakaj. Pa vendar zna biti tako, da so stvari, za katere mislimo, da jih resnično nočemo, tiste, ki jih edine potrebujemo.
Drog deluje zdravilno in odpravlja težave, ki jih včasih v več letih psihoanalize ne uspemo premagati, in sicer da te ljudje sprejmejo takšnega, kakršen si.
Želim vam lepo valentinovo in tudi kakšno rožico, če pa ne pride, vedite, da jih ima cvetličarka za vogalom polno; samo zažvižgajte in uletim s šopkom. Potem pa še nazdravimo: na nas.
Čokolada je od nekdaj močan afrodiziak in v preteklosti so jo suvereno uporabljali za večjo mero ljubezni ali strasti.
In potem pomislim: kakorkoli že, to sem jaz. Vse, kar doživljamo v tem trenutku, nas le pripravlja na to, za kar smo prosili.
Čeprav so socialna omrežja nedvomno del mojega posla, se marsikdaj sprašujem, zakaj izgubljamo toliko časa. Veliko bolje je, če se damo v pižamo, zlezemo pod odejo, vzamemo dobro knjigo in iz nje srkamo energijo.
Počivaj v miru, moj prijatelj. Te imam neskončno rada in danes moji angeli praznujejo, ker so lahko vsi ob tebi. Imajo srečo.
Življenje je veliko enostavnejše, ko nehamo iskati opravičila zase ter pustimo pri miru tiste, ki tako ali drugače ne razumejo.
Zato bi včasih rada malo več. Manj stratih glav in praznih pogledov v službi. Več rok in objemov, saj bi nam zdaj moralo biti že kristalno jasno, da vsaka bije svojo bitko. Tudi jaz. In tudi ve.
Saj vem, da ste v službi, a srčno upam, da lahko vsaj za nekaj trenutkov odmislite svet in uživate same s sabo. Objem.