Tisto kopanje v gozdu, ki rešuje vse

Vem, da sem o tej tehniki že pisala in prav tako vem, da jo mnoge že poznate, kar se mi zdi res super. Danes se ponovno ustavljam na tej temi zato, ker je v mojem življenju postal gozd vse bolj pomemben in sem prav v njem ponovno našla sebe v trenutku, ko sploh nisem vedela, da sem se izgubila ali da se iščem. Pa vendar … Temu bi lahko samo rekla, da vesolje ve veliko več od nas in prav je, da ga poslušamo. Praksa shinrin-yoku prihaja z Japonske: shinrin pomeni gozd in yoku kopel, dobesedno “kopel v gozdu”, potopitev v gozd, ki vključuje vseh pet čutov. Idealno mesto za izkušnjo te oblike gozdne terapije je Misugi, majhna vasica v dolini Tsu v prefekturi Mie, ki meji na gozdove Nare. Tukaj se namreč nahajajo rdeče cedre, hitro rastoče rastline, gojene za podporo potrebe države po lesu. Skupaj s strokovnimi vodniki lahko udeleženci vadijo shinrin-yoku, izkušnjo v polnem stiku z naravo.

Izraz je leta 1982 skoval takratni generalni direktor agencije za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo Tomohide Akiyama, ki se je zavedal dejstva, da je ljudi na Japonskem treba zdraviti in skrbeti zanje skozi naravo. Zamisel je bila tudi del akcije varovanja gozdov: s spodbujanjem k obisku gozdov zaradi izboljšanja zdravja, ljudje bi imeli tudi misijo, da skrbijo zanje. Začne se torej z ogrevanjem mišic in raztezanjem za pripravo na hojo. Priporočljivo je, da se lotite nordijske hoje, saj vam omogoča aktiviranje vseh mišic in pomaga vaši drži. Hoja je zelo počasna, v dveh urah prehodite približno dva kilometra. Nato preidemo na trenutek vodene meditacije. Koncept čuječnosti izhaja iz prakse meditacije, razvite iz predpisov budizma, zena in joge, za preprečevanje negativnih misli že takrat, ko se pojavijo. Znanstveno je dokazano, da potopitev v naravo izboljša imunski sistem, poveča raven energije, zmanjša tesnobo, depresijo in stres, pomaga pri sprostitvi.

Ne gre zgolj za vadbo ali pohodništvo, ampak izhajamo iz predpostavke, da si vzamemo trenutek zase, se ponovno povežemo z okoljem, ki nas obdaja: gledanje, poslušanje, okušanje, vonjanje in dotikanje. Poslušamo zvok potokov, ptic in vetra v listju. Poskusimo užitna zelišča, ki jih najdemo na poti. Zaznavamo vonjave, ki prihajajo iz gozda. Dotaknemo se lubja dreves. Vse to je shinrin-yoku, kopel v gozdu. Študije japonskih znanstvenikov so uspele dokazati, da naš imunski sistem vstopa v razmerje z emisijami rastlin, tako imenovanimi terpeni, in da te nanj koristno vplivajo. Danes vse pogosteje slišimo, da je vzrok naših motenj (kakršne koli že so) stres, ki ga vsak dan doživljamo, vsak na svoj način in zaradi najrazličnejših situacij. Preventiva je hoja po gozdu ali še bolje, kot svetujejo japonski zdravniki, bivanje v gozdu vsaj 2 do 3 dni, saj nam omogoča razgradnjo stresnih hormonov in ta učinek lahko traja še dolgo po prihodu domov, zato preprečuje, da bi zboleli.

Drugi pomemben učinek »gozdne kopeli« je tako imenovana fascinacija, nekakšna spontana pozornost, navdušenje nad posameznimi vidiki narave (pokrajina ob sončnem zahodu, sonce, ki vzhaja nad morjem, mavrica nad gorami po poletni nevihti itd.). Fascinacija ima tudi pomembno vlogo pri ravnovesju naše psihe, saj se je z različnimi študijami izkazalo, da nam omogoča regeneracijo možganov, se pravi, da si napolnimo baterije, nato pa se lahko z obnovljeno energijo vrnemo v stanje koncentracije za naša vsakodnevna opravila. Ujeti podobo neke divje živali, opazovati del gozda, polnega pisanih gob, začutiti roso na koži na cvetočem travniku, so le nekateri od možnih scenarijev, ki lahko očarajo in očarajo naše možgane in psiho. Vse to nam daje možnost, da se vrnemo v ravnovesje in izstopimo iz duševnega prežvekovanja, ki nas spremlja v vsakdanjem življenju.