Tukaj in zdaj

Začnite z lončkom medu, nadaljujte s posodo riža, praznim loncem in na koncu s kuhano hrano. Rezultat? Pomirjene boste. In srečne.

Tukaj in zdaj. Po mnenju ​​angleškega filozofa Alana Wattsa je to skrivnost sreče. Živeti sedanjost tako, da se počutimo pomirjeni in premagamo vsakodnevne skrbi. V 21. stoletju bi temu rekli biti Zen. Vsakdanje življenje ima veliko vrednost, vendar moramo trenirati zavedanje trenutka, v katerem živimo, ne da bi razmišljali o preteklosti ali  prihodnosti. Če želimo ohraniti mirnost v težkih situacijah, se učinkoviteje soočiti z življenjskimi izzivi in ​​povečati umirjenost in notranjo stabilnost, zlasti v vse bolj konvulzivnem vesolju, je nujno potrebno spremeniti navade, postaviti si preprosta pravila in vaditi, da bi dosegli večjo raven ravnovesja.

Izberite dejanje, ki ga običajno izvajate hitro ali rutinsko, denimo priprava kave, tuširanje, pomivanje posode in ko ste pripravljeni, začnite dihati počasi in upočasnite vse gibe do maksimuma. Osredotočite se na svojo držo in si predstavljajte, da ste potopljeni v ogromno posodo, polno medu. Tako se boste intenzivno zavedali trenutka, ki ga doživljate. Naslednji korak je riž, in sicer štetje zrn, dokler ni posoda popolnoma prazna. Zdi se enostavno, vendar ni. Šele pri tej nalogi se lahko zavedamo, kako ne znamo biti potrpežljivi. Zadnja naloga je počasno uživanje hrane. Jejte zavestno 3-krat na dan, vendar začnite postopoma. Ta tehnika se imenuje oryoki in je ena najbolj zapletenih obrednih praks zenskega mojstra Dogena: pogoltnite majhne grižljaje in jih žvečite, kot da bi jih prvič degustirali. To pomeni, da boste jedli res zelo dolgo.

Zelo pomembno je, da prebavimo emocije, prav vse, tudi tiste najbolj negativne. Neprebavljene emocije  povzročajo slabo počutje, ki zastruplja življenje. Vedite, da so vse emocije koristne: žalost potrebujete zato, da obrnete stran in greste naprej. Strah je potreben zato, da ravnate previdno in vse bojazni so tukaj zato, da ostanemo pozorni. In ko začutite naraščanje napetosti, vsako dejanje spremljajte z mislijo. Če hodite, si miselno recite “hodim”. Če ste redne bralke mojih misli, potem veste, da rada napišem “Vse bo dobro”. Zame to ni le stavek, je prav mantra, ki jo začutim globoko v sebi vedno, predvsem takrat, ko se stvari ne odvijejo tako, kot bi si želela. Ampak, drage moje, življenje me je naučilo, da ima vsaka težava svojo rešitev, tudi tista, ki je velika kot gora, a verjemite, da je tako ogromna zato, ker ima toliko vaše pozornosti. Malo odmislite, vrzite čez ramo, vzemite si prosto dopoldne in pridite na obalo, saj modrina morja reši vse. Prav tako blagodejno delujejo naši čudoviti gozdovi in vsa tista visoka drevesa, ki so doživela čarobne zgodbe.

Tukaj in zdaj je način življenja, ki vam bo olajšal skrbi in dal vedeti, da niste same, prav nikoli. Vzponi in padci so del čudovitega kroga, v katerem se nahajamo, saj smo vsi povezani in hkrati vsi različni. V italijanščini obstaja čudovit rek, ki mi ga je moja zlata mama v mladosti neprestano ponavljala: guarda e passa, torej glej in pojdi naprej. Vsakič znova si predstavljam sebe, ko ležim na zelenem travniku in občudujem oblake, ki gredo preprosto mimo. Potujejo kot ovčke in se ne pustijo motiti. Včasih so zelo počasne in uživajo v soncu, drugič veter poskrbi za to, da se hitreje premaknejo. V teh trenutkih postanem tudi sama oblak in se prepustim nebu ter vesolju.

Ker vse mine in vse bo dobro.