Umetnost pitja kave in ženskega druženja

Najbrž je že res, da kavo piješ s srcem. In zanimivo, kako zna ta čarobni napitek zbuditi vse čute. Najprej oko, potem nos, kasneje usta in naravnost do srca. V tem smislu sem prava Italijanka in kavo pijem zaradi obreda, hkrati druženja, ki pa ni nujno druženje s svetom, saj se marsikdaj ta obred zgodi prav pri meni doma, ko sem sama in imam zato mir. Niti ne pomislim na tisto dolgo pot, ki ga naredi zrno zato, da pride do mene prav tako brezhibno, kot v resnici tudi je. Popolnost je v majhnem in kava to dokazuje: v enem samem zrnu se skriva toliko znanja in okusa, da nas ne sme čuditi, če ima kava to neverjetno moč, da nas v hipu zbudi in podari toliko energije.

illy pravi, da je kava umetnost, in zdi se mi, da je ravno prav izjemna zato, da lahko upravičeno uporabimo to besedo: umetnost. Je pa tudi spretnost, marsikdaj v rokah tistih, ki jo kuhajo, in polna navdihov za tiste, ki jo pijejo. Ne vem, zakaj, a žensko energijo združujem prav s pitjem kave, morda zato, ker imamo ženske veliko obredov, ali pa zato, ker kavo rada pijem tudi s prijateljicami, v stilu in elegantno, kar pomeni, da postane celo skodelica pomembna. Poln okus prikliče v spomin mamo, ki je kavo kuhala vedno in povsod, včasih turško, drugič v kafetieri, tu in tam na kavnem aparatu. Kava ni nikoli smela manjkati, bila je kot pravljica za lahko noč, vedno v zraku in vedno dišeča, po svoje tolažilna, kot vse stvari, ki v življenju preprosto so, da nam je potem bivanje tukaj in zdaj lepše.

Kava je torej potovanje, ne samo v smislu, da prihaja iz daljnih dežel, tudi v smislu, da je potovanje čutov. Za vsakim postreženim espressom stoji zgodba, na katero mnogokrat niti ne pomislimo. Zgodba o zrnih – petdesetih najlepših, obranih z najboljših pridelkov in poslanih na posebno potovanje, da so prišli v kavni aparat. Zgodba o sami skodelici – oblikovani tako veličastno, da je navdihnila mojstrovine cele vrste legendarnih umetnikov. Zgodba o družini, ki si je leta 1933 na novo zamislila, kakšna bi lahko bila kava, in od takrat naprej stremi k popolnosti. Vsaka skodelica vsebuje desetletja modrosti in na tisoče skrbno premišljenih odločitev najbolj strastnih, pronicljivih poznavalcev kave na svetu. Tista čuvana in edinstvena aroma nam nariše nasmeh na obraz in zagotovi, da vsakič znova sledimo svojim sanjam. In tako kot so si sanje med seboj različne, tako je dojemanje pitja kave drugačno, a bistvo ostaja nespremenjeno: je čudovit obred, ki nas združuje tudi v času, ko se preveč ne smemo družiti.

Super je, da lahko danes naredimo izvrstno kavo tudi doma. Jaz sem še vedno za kafetiero in tudi za kavni avtomat, saj je s pomočjo kapsul tako, da je postalo življenje zelo enostavno. Classico, forte, intenso, brez kofeina, okusov je veliko in po novem so illy kapsule na voljo tudi za Nespresso aparate. Veste, na kaj sem zdaj pomislila? Na modo, kot umetnost, ki združuje narode in z univerzalnim jezikom govori o lepoti, estetiki bivanja in svetu. Kava je na isti poti, še bolj subtilna, še bolj nujna in prav gotovo dovolj čustvena zato, da nam zleze pod kožo. Postala je celo predmet za zbiratelje, tudi zaradi edinstvenih pločevink (illyjeve so denimo na voljo v omejeni izdaji) in skodelic, ki mnogokrat nosijo podpis priznanih imen. Art kolekcije postanejo dodatek za našo kuhinjo in hkrati tisto, kar potrebujemo za originalne, barvite prostore. In vse je eno, vse se zgodi v krogu, ki se nekje začne in nekje zaključi, a le zato, da se potem proces ponovi.

Obred torej, kot sonce zjutraj in zvezde zvečer, ker je kava večna in morda je prav ta okus večnosti tisto, kar nas tako prijetno omami.