Vikend v Gradežu in zakaj ga obiskati

Če pomislim na Gradež, imam vedno čudovite spomine, ki me velikokrat popeljejo nazaj v študentske dni, ko sem raje šla na kavo v neokrnjeno in noro modro laguno, kot pa poslušala dolgočasna predavanja iz statistike. No, najbrž me tudi razumete. Laguna ponuja bogato obarvano pokrajino, ki te očara z zeleno, bujno vegetacijo in modrino Jadranskega morja. Majhen, a še kako očarljiv svet, potopljen v tišino narave, ki se razprostira v prepletanju kanalov, diši po daljnih krajih in neverjetno bogato beneško zgodovino, kar dokazuje svetišče na otoku Barbana, eno izmed najbolj obiskanih. O Gradežu sem že pisala tukaj, saj mi je mesto res zelo pri srcu, predvsem pa je ena izmed mojih najljubših destinacij “na hitro”, saj do tja potujem slabo uro in si vedno naredim čudovit dan.

Grado mi je všeč, ker je sumljivo miren in kot ustavljen v času, popolnoma potopljen v vzdušju tišine in miru, kot ne bi niti opazil tisoče turistov, zdaj večinoma Nemcev in Avstrijcev, ki preplavijo njegove barvite ulice. Naj povem, da je možno jesti kosilo le do 14. ure, nakar se do večera vse ustavi, zato se morate dobro organizirati, sploh, če načrtujete izlet z otroki, ki znajo biti lačni točno ob 14.30. Ko se sprehajate po drevoredih, ulicah mestnega jedra, ki je tako neverjetno prežet z zgodovino, hitro dobite občutek, da je nekaj v zraku, najbrž pretekli časi, ki danes kar živijo naprej v starih stavbah, obokih in kamnitih balkonih. Barvite ribiške hiše v pristanišču in posledično restavracije kar kličejo po počitku in uživanju odlične hrane. Kjerkoli boste jedli, bo dobro.

Gradež, ki se nahaja med Trstom in Benetkami, je idealno mesto za tiste, ki želijo tudi v poznem poletju uživati ​​v morju, kolesariti po ulicah mesta in okolice, se dobro prehranjevati (povsod je mogoče najti svežo ribo) ali preprosto potegniti ročno zavoro in deloma ustaviti čas. Tukaj vse vabi k tišini in čeprav je na ulicah običajno polno ljudi, na koncu vedno uspete najti prostor samo zase, cvetlično ograjo, kamniti balkon, mizo pod obokom in imate tako vtis, da tam ni bilo še nikogar in da je ta kotiček le vaš. Gradež je na svoj način čaroben in z leti ostaja skoraj brez sprememb, kot bi mirno spal, a hkrati sije z novo lučjo, kot da bi imel povedati še tisoč zgodb. In vsaka je po svoje čarobna.

Imela sem srečo, da sem mesto obiskala v vseh letnih časih, tudi pozimi in z dežjem, ko tako kot vsa obmorska mesta postane melanholično in žalostno, a vseeno imaš željo poiskati hotel, sedeti ob oknu in pisati, ustvarjati, brati. Zame je Gradež mesto umetnikov – z zelo posebno energijo, ki me mnogokrat spominja na Grožnjan – pa tudi mesto, ki v vsakem od nas najde umetniško plat, čeprav zaspano, in jo zna osvetliti ter narediti edinstveno. Povem vam: tukaj se vedno zgodi čarovnija.