Vse najboljše, Sofia

Ko se enkrat na leto usedem za računalnik in začnem razmišljati o tebi, imam vsakič znova glavo polno misli in srce nabito z občutki, ki jih težko spravim na papir. Po drugi strani nisem nikoli povsem prepričana, da sem pripravljena deliti s svetom, kar si, ker si v mojih očeh preveč čarobna, posebna in neverjetna, zato te v sebi ne delim. Ampak ne, nisem posesivna mama, sem samo opazovalka, ki v tvojih besedah vidi oblake in zdi se mi, da imaš v očeh vse odtenke vesolja, tudi tiste, ki pripadajo prejšnjim življenjem. Morala bi napisati seznam stvari, ki sem se jih naučila od tebe, in prav tako seznam poti, ki so se zaradi tebe tudi odprle. In danes praznuješ enajsti rojstni dan, kar pomeni, da se začenja novo obdobje, ki bo spremljalo še eno spremembo, ko se boš iz deklice prelevila v mlado žensko.

Saj vem, da veš, a življenje me je naučilo, da “Ljubim te” ni samoumevno, “te imam rada” še manj in da je ljudem treba povedati, kaj čutiš, ker potem se zgodi, da jih ni več in v tebi ostane občutek zamujenega. Torej, vidiš, sem sebična, ker ti to govorim stokrat na dan in tako bo do konca mojih dni, a le zato, ker je moje srce tako zasedeno s tvojo dišečo kožo. In prav ta koža je del moje, tako kot si ti del mojega vesolja in hkrati parfum, ki ga najraje voham. “Moj mladiček”, kot ti pravimo doma, in jaz levinja, ki bi zate naredila vse. Ko se po prstih sprehajaš po mostovih življenja, sem senca, ki ti sledi; ko noro uživaš v lunaparku izkušenj, sem nevidna roka, ki te je pripravljena ujeti. V svojem življenju imam res ogromno stvari, ampak ti, Sofia, si vse, kar pravzaprav potrebujem.

Če bi me kdo zdaj vprašal, kateri trenutki so mi najbolj blizu, bi najbrž rekla, da ne bi za nič na svetu zamenjala najinih noči, ko se pred nama odpirajo novi svetovi, ki so včasih prav mistični in drugačni, da o njih težko razglabljam. In to je pravzaprav najino vesolje, ki mi je dragoceno in nenadomestljivo. Vem, da se ne smemo navezati na zemeljske stvari, ker znajo priti in prav tako oditi, a ti najini obredi so preprosto blagoslov za mojo dušo in so mi skozi čas podarili povsem novo življenje. Pa ne samo to. Naučila si me reči ne, postaviti pike in odkloniti ljudi, ki znajo samo vzeti. Teh je bilo veliko, kako sem ti hvaležna, da so odšli. Včasih pomislim, da so te preprosto začutili in najbrž razumeli, da če bi jim jaz dala nekaj možnosti, jim ti ne bi dala niti polovice, za kar sem ti hvaležna. Tiste nevidne antene, ki ti krasijo glavico, so zame darilo, ki me vodi, fascinira, prevzame in vsakič znova pokaže, kako ni naključij.

Od vsega, kar počnem v življenju, je biti mama največji izziv. Biti mama tebi pa je prava misija. Ko zaprem vsa vrata in se spuščam v globino sebe, vem, da nisem nikoli sama. In zanimivo, kako se je začelo že v trebuhu, ko si bila potujoči fižolček, in nadaljevalo, ko sva se zmenili, da lahko prideš na svet. Obstaja nevidna nit, ki povezuje vse ženske s hčerami in midve nisva izjema. Najin odnos je le nadaljevanje kozmične energije, ki je vedno obstajala in vedno bo, v sebi pa vsebuje procese ustvarjanja, eksplozije, spremembe, novih začetkov. Res je, da danes praznuješ, a v resnici jaz praznujem vsak dan, že enajst let, brez premora, z vzponi in padci zaposlene mame, ki bi vedno rada imela še več časa za svojega otroka. Ampak nimam občutka krivde, v mojem srcu je le lahkotnost tvojih korakov, valovanje tvojih dolgih las v vetru in tudi nebeške oči, ki govorijo brez besed. In vem, da nisem vedno brezhibna, a vedi, da vsak dan znova poskušam biti najboljša verzija sebe.

Vse najboljše, Sofia. Tvoj prihod je prinesel radost, ljubezen, spremembe in življenje onkraj zemlje. Nekoč so mi povedali, da si prišla od daleč in da mi boš vedno kazala pot, kot stara duša, ki pozna vse. Te besede si bom za vekomaj zapomnila, saj šele zdaj razumem, kako so resnične. Bodi vedno srečna in ne oziraj se na svet. Bodi svobodna, samosvoja, divja, ljubljena in osredotočena na stvari, ki ti pomenijo. Nikoli ne polagaj svoje osebne sreče v roke drugega človeka, ne pozabi, da si samozadostna za vse, danes in za vekomaj. In naj te nihče nikoli ne ustavi, moja mala čarovnica.

Da qua e fino alla Luna e alle Stelle. Te imam neskončno rada.