15. oktober letos že 20. leto naznanja pričetek akcije Zdrave dlesni, katere poslanstvo je ozaveščanje, prepoznavanje in preprečevanje parodontalne bolezni. Gre za eno najbolj razširjenih kroničnih bolezni, s katero se srečuje več kot 90 odstotkov Slovencev. Ker so vnete dlesni, karies in zadah večinoma posledice pomanjkljive ustne higiene, je ključna preventiva. O tem sem se pogovarjala s Katarino Petrović, strokovnjakinjo na tem področju.
Ustna higiena je v našem življenju zelo pomembna, a zanimivo, kako se tega pravzaprav dobro niti ne zavedamo. Seveda se o lepem nasmehu veliko govori, a zanj še vedno premalo naredimo. Kako to?
Res je. Premalokrat se zavedamo, da je najlepši nasmeh v prvi vrsti zdrav nasmeh. Ko rečemo lep nasmeh pa običajno najprej pomislimo na poravnane in bele zobe. Seveda je estetska komponenta pomembna, a zobje morajo najprej biti zdravi. Pri naši vsakodnevni skrbi za ustno zdravje pa smo na žalost kar malo polovičarski. Za lažjo predstavo – po izsledkih zadnje raziskave NIJZ, ki je na voljo, si 68 % Slovencev zobe ščetka enkrat dnevno, namesto priporočljivih dvakrat. Tudi če čistijo res vestno in dobro, bodo v najboljšem primeru očistili le 70 % površine zob in dlesni. 30 % bo ostalo neočiščenih, ker tvorijo medzobne prostore in do njih ne pride nobena zobna ščetka, ampak le ustrezno izbrane medzobne ščetke. Če potegnemo vzporednico z drugimi aktivnostmi v življenju – pri redko katerem področju bi se zadovoljili, če bi ga opravili le 70 % (na primer le 70-odsotno bi oprali okna, napisali le tričetrt diplomske naloge ali pa izpolnili tri od petih strani izpitne pole).
In ravno zato, ker je pri ustni higieni še toliko pomembneje stremeti po 100-odstotnosti, je tukaj letošnja jubilejna, 20. vseslovenska akcija Zdrave dlesni, ki traja od 15.10. do 15.11. in katere namen je ozaveščanje o popolni ustni negi – torej, da je ob zobni ščetki treba za dobro ustno zdravje uporabljati še ustrezne medzobne ščetke, saj se z njihovo uporabo lahko izognemo številnim boleznim ustne votline. Ker pa je ta povezana s celotnim telesom, tako poskrbimo tudi za boljše splošno zdravje. V akciji Zdrave dlesni letos sodeluje tudi rekordno število strokovnjakov za ustno zdravje – kar več kot 1400.
Kakšne so posledice slabe ustne higiene?
Posledice slabe ustne higiene so raznolike in segajo od neprijetnih, kot je zadah, do bolečih, kot je karies v medzobnem prostoru, na katerega nas velikokrat opozori šele bolečina, do takšnih, ki ne bolijo, a vendar imajo lahko resne posledice. Govorim o zobnem kamnu in parodontalni bolezni. Slednja običajno poteka pritajeno oziroma nas nanjo opozarjajo številni znaki, ki pa jih na žalost velikokrat spregledamo oziroma se zanje ne zmenimo. Sem sodijo recimo krvaveče in vnete dlesni. V skrajni fazi pa lahko bolezen privede do izgube zob in drugih zdravstvenih težav. Tukaj je pa še pomemben vpliv na splošno zdravje. Parodontalna bolezen namreč lahko bistveno poslabša obstoječa kronična obolenja, kot je sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, bolezni dihal …
Kar pa je skupno vsem tem ustnim boleznim je dejstvo, da se jih da relativno enostavno preprečiti s popolno ustno nego. Torej tako, da z dobro ustno higieno poskrbimo za očem vidne in nevidne površine zob in dlesni. Pri tem je ključno, da uporabimo nežno in mehko zobno ščetko ter obvezno še medzobne ščetke.
Ne morem mimo otrok, ki naj bi jih v te rutine uvedli kar hitro, da je potem vse skupaj čim bolj učinkovito. Kaj lahko naredimo v tem smislu?
Res je. Pri otrocih je treba imeti v mislih, da za njihovo ustno zdravje moramo začeti skrbeti takoj ko začne izraščati prvi zobek. Kar vzemimo mehko in nežno zobno ščetko in ščetkajmo. Tako bomo dovolj nežni, da ne poškodujemo občutljive ustne sluznice pa še učinkoviti pri ščetkanju. Ob tem se otrok navaja tudi na občutek ščetin v ustih in je zato tudi manjša verjetnost, da se bo kasneje upiral ščetkanju. Izredno pomembno je, da starši vodimo z zgledom. Če bo torej otrok nas videl, da si ščetkamo zobe in da je ustna higiena za nas pomembna, je večja verjetnost, da jo bo kot takšno dojemal tudi on. Včasih pa ne moremo mimo različnih prijemov, ki nam pomagajo – pri ščetkanju si pojemo pesmice, pustimo, da otrok nam ščetka zobe, mi njemu, po ustih lovimo bavce, pripovedujemo zgodbice – skratka, obstaja veliko načinov, kako smo lahko pri tem delu uspešni. Ne morem pa dovolj poudariti dejstva, da je pomembno, da z otrokom ščetkamo vsaj do njegovega 10., 11. leta starosti. Seveda mu pustimo, da si zobe najprej očisti sam, a nujno moramo s ščetko za njim še mi. To je naša starševska odgovornost. Enako kot poskrbimo za njegovo splošno zdravje, skrbimo tudi za ustno.
Hitri tempo življenja marsikdaj pripelje do tega, da smo pri ustni higieni površni in pač prehitri. Koliko časa naj bi ščetkali zobe in na koliko časa menjamo zobno ščetko? Pa še nekaj … Kako izbrati popolno zobno pasto?
Res je. Ampak čas je zelo relativna stvar, zato ne bi smel biti merilo za to, kako dobro smo si poščetkali zobe. Nekdo, ki ima 32 zob, si jih bo zagotovo ščetkal dlje časa kot nekdo z 20. Bolj je pomembno, da smo pri čiščenju sistematični, da tega ne delamo rutinsko, ampak kolikor se da skoncentrirano. Če uporabljamo mehko in gosto zobno ščetko, je najbolje, da delamo majhne krožne gibe po robu med zobmi in dlesnijo – recimo pri vsakem zobu 5-10. Ne smemo pozabiti tudi notranjega loka. Zobno ščetko je iz higieničnih razlogov priporočljivo zamenjati najkasneje na tri mesece, če se nam ščetine prej razcvetijo pa še prej. Enako storimo, če smo preboleli virozo. Ščetka je tudi pripomoček, ki mu moramo pri izbiri posvetiti največ pozornosti. Če želimo biti učinkoviti in hkrati nežni, da si ne pridelamo poškodb dlesni, naj bo ščetka čim bolj gosta, mehka, nežna. Dobro je še, da ima enakomerno široko glavo, da dobro očisti tudi težje dostopne predele.
Kar pa zadeva izbiro zobne paste – je dobrodošel pripomoček, a ni pomembnejši od zobne ščetke. Pri izbiri ustrezne je dobro paziti, da ne vsebuje škodljivih učinkovin – velikih abrazivnih delcev, ki bi lahko poškodovali zobno sklenino, različnih penil (na primer SLS), ki škodijo ustni sluznici in so velikokrat »krivi« za razjede/afte, ki se pojavijo. Tudi močne arome niso priporočljive. Dobro je še vedeti, da ima v naših ustih pomembno vlogo slina, ki usta vlaži, na nek način čisti in pomaga pri remineralizaciji zobne sklenine. Njeno moč pa velikokrat lahko prizadenejo slaba ustna higiena, bolezni, prevelike količine sladkorja, ki ga zaužijemo in naše druge življenjsko stilne navade/razvade. Zato je fino, če poiščemo zobno pasto, ki recimo vsebuje slini lastne encime, ki slino krepijo in ne slabijo.
Je pa tako, da nobena zobna pasta ne more zob fizično očistiti (to je delo zobne ščetke in medzobnih ščetk), prav tako nam ne more pomagati do boljšega daha, če nismo očistili medzobnih prostorov in jezika.
Še nekaj besed o pastah za beljenje … Delujejo? So varne?
Izbira belilnih zobnih past je velika, zato je tudi pri njih priporočljivo prebrati deklaracijo. Tiste s prevelikimi delci (merijo se s faktorjem abrazivnosti oz. RDA indeksom; ta naj ne bo višji od 60) lahko poškodujejo zobno sklenino. Enako velja za sodo bikarbono, ki je sicer naravna pa vendar ni dobra izbira. Če izbiramo neškodljive belilne zobne paste (recimo encimske) moramo vedeti, da z njimi zob ne bomo mogli pobeliti bolj, kot je naša naravna barva sklenine, lahko pa z zob odstranimo površinske madeže. Spet pa je odvisno od tega, kakšen je naš življenjski stil (uživanje kave, čaja, hrane z močnimi pigmenti, kajenje …). Je pa seveda bolje, da smo pri pridobivanju beline zob bolj konzervativni in ne zanemarimo vpliva, ki ga ima lahko napačen izbor zobne paste na ustno sluznico ter zobno sklenino.
Kaj pa obisk zobarja: na koliko časa in ali to drži vedno, v vseh letih? Imam namreč občutek, da starejši ljudje in tudi otroci gredo k zobarju takrat, ko je kaj narobe in je najbrž že prepozno … torej koliko je pomembna preventivea
Vsekakor je za vzdrževanje našega ustnega zdravja najbolje, če zobozdravnika obiščemo 1x (odrasli) oz. 2x-letno (otroci). Tako zobozdravnik lažje spremlja, če so naša prizadevanja po ohranjanju ustnega zdravja dovolj dobra oz. nas opozori na morebitne težave in nam svetuje izboljšave. Najslabše je, če nas k obisku spodbudi bolečina. Takrat so posegi neizogibni. Marsikdo recimo ponosno pove, da redno hodi na odstranjevanje zobnega kamna. Storitev se v prvi vrsti plača, čiščenje pa je tudi neprijetno. Po drugi strani pa zobnega kamna sploh ne bi bilo, če bi si dovolj dobro ščetkali zobe. Zobni kamen namreč ni nič drugega kot otrdele mehke zobne obloge, ki so bile na zobeh toliko časa, da so mineralizirale, torej otrdele. A ni potem bolje investirati denarja v kakovostne, učinkovite pripomočke ter dobro čistiti zobe in desni in ne imeti težav? Preventiva v enem stavku je vse. J
